- blago rečeno
- gelinde gesagt
Kroatisch-Deutsch Wörterbuch. 2013.
Kroatisch-Deutsch Wörterbuch. 2013.
blago — blȃgo1 pril. <komp. blȁže> DEFINICIJA 1. na blag način, s blagošću [blago rečeno (popratne riječi koje komentiraju ili najavljuju sugovorniku da je ono što je rečeno ili što će biti rečeno opisano u umanjenoj oštrini ili količini… … Hrvatski jezični portal
rȅći — (što) svrš. 〈prez. rȅčēm/rȅknēm, pril. pr. rèkāvši, imp. rèci, aor. rèkoh (2. i 3. l. jd rȅče), pril. sad. rȅkūći, prid. rad. rȅkao, prid. trp. rèčen〉 1. {{001f}}govorom ili riječju izložiti, izraziti se riječima, usmeno ili pismeno;… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
reći — rȅći (što) svrš. <prez. rȅčēm/rȅknēm, pril. pr. rèkāvši, imp. rèci, aor. rèkoh, [i] (2. i 3. l. jd)[/i] rȅče, pril. sad. rȅkūći, prid. rad. rȅkao, prid. trp. rèčen> DEFINICIJA 1. govorom ili riječju izložiti, izraziti se riječima, usmeno… … Hrvatski jezični portal
níje — 〈3. l. jd glagola biti〉, {{c=1}}v. {{ref}}nísam{{/ref}}, {{ref}}bı̏ti1{{/ref}} ⃞ {{001f}}∼ da (u dijaloškoj situaciji ili u vlastitom izlaganju blago se otklanja ono što nije moralo biti rečeno ili što se dopušta prije nego što se izrekne tvrdnja … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
nije — níje DEFINICIJA 3. l. jd odričnog oblika prez. gl. biti1, v. nisam FRAZEOLOGIJA nije da (u dijaloškoj situaciji ili u vlastitom izlaganju blago se otklanja ono što nije moralo biti rečeno ili što se dopušta prije nego što se izrekne tvrdnja koja… … Hrvatski jezični portal
nȅka — (nȅk) vezn. (zavisni) 1. {{001f}}a. {{001f}}(namjerni) da [donio je ∼ se nađe] b. {{001f}}(pogodbeni) ako, ako samo [∼ dođe i gotovo je] c. {{001f}}(dopusni) makar, makar da, iako [∼ sam siromah, volim život] 2. {{001f}}riječ za iskazivanje… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
neka — nȅka (nȅk) DEFINICIJA 1. vezn. (zavisni) a. (namjerni) da [donio je neka se nađe] b. (pogodbeni) ako, ako samo [neka dođe i gotovo je] c. (dopusni) makar, makar da, iako [neka sam siromah, volim život] 2. riječ za iskazivanje modalnih sadržaja… … Hrvatski jezični portal
míl — a o prid., miléjši (ȋ ȋ) 1. ki daje zaradi svoje nežnosti, ljubkosti prijeten, blag videz: mil otrok; zelo je mila / imeti mile oči, obraz / v ljudskih pesmih: mila luna; mile zvezdice // ki prijetno, blago učinkuje: ugaja mi njen mili glas,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika